Biomasa-vir energije za Dolenjsko

Program: OTVORITEV: Vida Hlebec, direktorica Kmetijske šole GRM, Novo Mesto; Anton Starc, župan Mestne občine Novo Mesto; Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije; mag. Martina Šumenjak, predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije; Josef Plank, gospodarski vodja avstrijske Zveze za biomaso.

Pomen proizvodnje in distribucije biodiesela v Sloveniji : Janez Bedenk, član uprave Petrol d.d. Ljubljana

Razvojni načrti za proizvodnjo bioplina : Anton Korošec, direktor AAE, Maribor.

Pilotni projekt Gornji Grad in konzorcij za izvedbo daljinskega ogrevanja v 4 občinah : Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad

Priprave za izgradnjo daljinskega ogrevanja v Črni na Koroškem : Franc Stakne, župan občine Črna na Koroškem; Stojan Gerdej, direktor Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem.

Priprave za izgradnjo daljinskega ogrevanja v Vitanju: Slavko Kranjc, župan občine Vitanje

Pilotni projekt sočasne proizvodnje toplote in elektrike v Kamniku, Milan Šercer, direktor TISA d.o.o. Ljubljana

Izgradnja omrežja za daljinsko ogrevanje na biomaso : Ivan Cimerman, direktor Pipelife Trzin

Avtomatska regulacija sistema daljinskega ogrevanja : Damjan Mulej, direktor Eltec Bled

Prednosti uporabe avtomatsko, preventivno in arhivsko delujoče nadzorne naprave za cevovode : Uwe Struss, direktor predstavništva Brandes Avstrija Ges.mbh

Možnosti uporabe lesne biomase za individualna ogrevanja : Andrej Golob, direktor in glavni urednik revije Kmetovalec , Slovenj Gradec

INCO Copernicus program izgradnje majhnih kotlov: Lojze Šubic, vodja projektov ApE Ljubljana.

Vloga strojnih krožkov pri pripravi lesne biomase in širjenju sodobnih tehnologij ogrevanja: Marjan Dolenjšek, vodja strojnih krožkov, Kmetijski zavod Ljubljana

Uporaba lesnih sekancev na kmetiji Suhadolnik : Rok Suhadolnik, predstavnik firme Froeling za Slovenijo

Uporaba lesnih sekancev na kmetiji Zalokar : Franc Zalokar, kmetovalec iz Vinice, Šmarješke Toplice.

Razvoj proizvodnje majhnih kotlov za sodobno kurjenje lesne biomase : Iztok Levstek, vodja razvoja Feroterm Lenterm d.o.o., Selnica ob Dravi

Program avstrijske zveze za biomaso in Puchberska deklaracija : Josef Plank, Gospodarski vodja avstrijske Zveze za biomaso

Pomen biomase za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo : Maksimilijan Mohorič, državni podsekretar za gozdarstvo in Robert Režonja, svetovalec ministra, MKGP

Predlog nacionalnega programa biomase za Slovenijo : Franko Nemac, direktor ApE, Ljubljana

Predstavitev in podpis novomeške DEKLARACIJE in zaključek srečanja : Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta RS; mag. Martina Šumenjak, predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije.

Zveza društev za biomaso Slovenije je januarja 2001 v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in Mestno občino Novo mesto organizirala na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu posvet na temo Biomasa – vir energije za Dolenjsko. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi pomena koriščenja biomase za energetske namene Dolenjske ter predstavitvi, kaj se je v iztekajočem se desetletju storilo na področju sodobnega koriščenja biomase. To srečanje je bilo že četrto po vrsti, pred tem so bila organizirana srečanja za Gorenjsko, Pomurje ter Štajersko in Koroško; februarja in marca 2001 pa se bodo zvrstila še za ostale slovenske regije.

Slovenija sodi med evropske države z največjim deležem ozemlja, ki je poraščeno z gozdom. Površina gozdov se povečuje že 120 let, zaraščanje opuščenih kmetijskih površin, še posebej tistih v odročnih krajih, se nadaljuje tudi danes, tako da dosega gozdnatost že več kot 54% celotne površine republike. Zato bi lahko Slovenija naravne danosti izkoristila za intenzivnejše uvajanje biomase za energetske namene.

Biomasa – dostopen domači vir energije

Z naraščanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij zgorevanja goriv postaja biomasa (les, lesni odpadki, energetske rastline, biodizel, bioplin) pomemben vir energije za ogrevanje objektov. Biomasa je obnovljivi vir energije, hkrati pa predstavlja neizkoriščen in dostopen domači vir energije, ki bistveno manj obremenjuje okolje kot ostali viri energije. Kljub leta 1996 sprejeti Resoluciji o oskrbi in rabi energije v Sloveniji, ki postavlja obnovljive vire med najpomembnejše vire primarne energije v Sloveniji, in obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela s podpisom Kjotskega protokola, so dejavnosti na področju obnovljivih virov nezadostne.

Predstavniki državnega sveta, lokalnih oblasti, podjetij, v katerih se zavedajo pomena izrabe biomase kot trajnostnega energetskega vira ter predstavniki resornih ministrstev in zainteresirana javnost so predstavili pomen koriščenja biomase (tudi za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo), a tudi predlog nacionalnega programa biomase, možnosti uporabe lesne biomase za individualna ogrevanja, vlogo strojnih krožkov pri pripravi lesne biomase in širjenju sodobnih tehnologij ogrevanja ter številne projekte, ki temeljijo na izkoriščanju biomase kot viru energije, nato pa so sprejeli deklaracijo Biomasa – vir energije za Dolenjsko. S slednjo so želeli preko nevladne organizacije Zveze društev za biomaso Slovenije, ki je članica evropske zveze za biomaso AEBIOM, opozoriti na odprto problematiko nezadostnega spodbujanja obnovljivih virov na Slovenskem. Ob tem so podprli prizadevanja, predloge in sugestije vseh pomembnih predstavnikov lokalne oblasti, resornih ministrstev, vladnih in nevladnih institucij in društev na lokalni in nacionalni ravni, ki so s svojimi prispevki nakazali prihodnjo smer evropsko naravnane okoljske, kmetijsko-gozdarske in energetske politike v Republike Sloveniji.

Med drugim so se podpisniki deklaracije dogovorili, da bodo tvorno sodelovali pri oblikovanju predlogov konkretnih smernic in izhodišč za pripravo potrebne zakonske regulative. Tako bi tudi v Republiki Sloveniji, po zgledu drugih evropskih držav, pripomogli k pospešenemu razvoju energetske rabe biomase ter načrtno zasledovali smernice in cilje EU: podvojitev rabe obnovljivih virov energije ter potrojitev sedanjega deleža energetske rabe biomase v energetski bilanci Slovenije do leta 2010. Vsi so se strinjali, da je biomasa v Sloveniji eden najpomembnejših domačih obnovljivih virov energije in pomemben nacionalni strateški ter dolgoročno okolju primeren primarni vir energije. Raba biomase je ključnega pomena za zmanjševanje energetske odvisnosti in emisij toplogrednih plinov.

Pripraviti zakon o obnovljivih virih energije

Udeleženci so podprli pobudo za pripravo nacionalnega programa izkoriščanja biomase za energetske namene v Sloveniji in drugih obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE), ter zakonsko spodbujevalne regulative za podporo pospešenemu uvajanju energetske rabe OVE s poudarkom na izkoriščanju biomase v Sloveniji. Zavzeli so se za pripravo celovitega zakonskega akta OVE kot podporo energetskemu zakonu. Ta bi dolgoročno reguliral politiko podpor za posamezne vrste domačih obnovljivih virov ter uravnaval politiko medsebojnih razmerij pri proizvodnji in prodaji električne in toplotne energije, ki bo V Sloveniji proizvedena iz obnovljivih virov energije. Pripravo zakona o OVE je podprl tudi državni svet, ki bo tudi sodeloval pri pripravi ustreznih zakonskih podlag za spodbujanje večje uporabe obnovljivih virov energije.

Predstavniki lokalnih oblasti, resornih ministrstev in državnega sveta pa so bili pozvani, da s svojo kompetenco in avtoriteto podprejo oblikovanje in delo medresorske koordinacijske strokovne skupine za pospešeno in strokovno pripravo predloga zakona o OVE v Sloveniji in tvorno sodelujejo pri oblikovanju predloga zakona in v procesu njegovega sprejemanja.

Podpisniki deklaracije so predlagali, da se pri pripravi proračuna Republike Slovenije za leto 2001 zagotovijo sredstva za obnovljive vire. Prav tako so predlagali, da postane Kmetijska šola Grm pilotski projekt na področju koriščenja biomase in drugih obnovljivih virov energije na področju izobraževalnih zavodov.

Skupna stališča vseh regijskih srečanj bodo predstavljena na vseslovenskem srečanju aprila 2001 v Ljubljani, ki ga bosta pripravila Državni svet Republike Slovenije in Zveza društev za biomaso Slovenije.

Besedilo: Meta Štembal